Knjižnica - PŠ Rudnik

Knjižnica

“Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.” 
(Mongolski pregovor)

Šolska knjižnica se z gradivom ter informacijsko, pedagoško in kulturno dejavnostjo aktivno vključuje v vzgojno-izobraževalni proces šole. Učenci in ostali uporabniki se navajajo na samostojno iskanje in uporabo knjižničnega gradiva. Učence navajamo na vrednotenje in uporabo informacijskih virov, predvsem pa jim poskušamo vzbuditi veselje do branja in zasledujemo temeljni cilj, kako naj učenec postane bralec za vse življenje.

Knjižnica ima poleg leposlovnega gradiva, ki je urejeno po starostnih stopnjah (VTČ – velike tiskane črke, C- mlajši bralci do 9. leta, P – starejši bralci od 9. leta dalje), na voljo tudi veliko poučne literature urejene po UDK sistemu (Univerzalna decimalna klasifikacija) in ljudskega slovstva.

V knjižnici se izvaja tudi pouk, kjer se učenci seznanijo s knjižnico in razvijajo veščine za samostojno uporabo knjižnice in njenih informacijskih virov. V prvi triadi se učenci seznanijo s postopkom izposoje in vračanja gradiva. Spoznajo starostni stopnji ustrezen leposlovni in poučno znanstveni knjižnični fond. V drugi triadi se učenec seznani s fizičnimi deli knjige in bibliografskimi podatki, ki so pomembni za identifikacijo. Seznani se s poučno literaturo, enciklopedijami, leksikoni in spozna različne tipe knjižnic. Razvija komunikacijske, informacijske in postopoma raziskovalne spretnosti.

Cilj šolske knjižnice je, da z različnimi metodami in oblikami dela motivira učence za branje.

Knjižnico vodi: Simona Črnivec, univ. dipl. fil. in lit. komp. 

Knjižnični red
  • Člani knjižnice so vsi učenci in delavci šole. Ob vpisu prejmejo člansko izkaznico. Članstvo se podaljša vsako leto ob začetku šolskega leta.
  • Knjižnica omogoča dostop do knjižničnega gradiva, njegovo uporabo v prostorih knjižnice in čitalnice ter izposojo na dom; za potrebe pouka tudi dostop do elektronskih virov.
  • Knjižnica je odprta po urniku, ki je na vratih knjižnice.
  • Na dom si lahko uporabniki izposodijo knjižnično gradivo za 14 dni.
  • Rok izposoje je možno podaljšati še za 14 dni ali več (raziskovalno delo, tekmovanja …).
  • V izposoji ima lahko učenec samo po en naslov knjige za angleško in nemško bralno značko.
  • Serijske publikacije si je možno izposoditi za največ 3 dni.
  • Mediotečnega gradiva (CR-romi, DVD, videokasete …) učencem ne izposojamo na dom. Prav tako ne izposojamo referenčnega gradiva (leksikoni, enciklopedije, slovarji, atlasi …).
  • V knjižnici je po medknjižnični izposoji možno dobiti tudi gradivo, ki ga v naši knjižnici nimamo.
  • Izposojenega gradiva ni dovoljeno izposojati dalje brez vednosti knjižničarke. Zamudnikom ne izposojamo gradiva, dokler izposojenega ne vrnejo.
  • Poškodovano ali izgubljeno knjižnično gradivo uporabnik nadomesti z novim. Za gradivo, ki ga ni mogoče nadomestiti ali je namerno poškodovano, povzročitelj škode v dogovoru s knjižničarko nadomesti z enakovrednim gradivom.
  • Na koncu šolskega leta je treba vso izposojeno gradivo vrniti v šolsko knjižnico.
  • Uporabniki morajo s knjižničnim gradivom, opremo in napravami v knjižnici ravnati skrbno. V knjižnici in čitalnici je nujna obzirnost do vseh uporabnikov knjižnice.
  • Vstopamo tiho, pozdravimo, se ne pogovarjamo glasno in ne motimo učencev, ki se učijo.
  • Prenosni telefoni morajo biti v knjižnici izključeni.
  • Vstop v knjižnico s hrano in pijačo ni dovoljen.
  • Računalnik, ki se nahaja v knjižnici, je na voljo vsem uporabnikom knjižnice po dogovoru s knjižničarko. Pred uporabo je potrebno vpisati v zvezek, ki je pri računalniku, ime, priimek in razred uporabnika ter predmet, za katerega se uporablja računalnik. Računalnik za knjižničarko ni na voljo uporabnikom.
  • Zamude učencev zaradi obiska šolske knjižnice pri pouku niso opravičljive. Učenec mora skrbeti, da se pravočasno vrne v razred.
  • Uporabniku, ki se ne ravna po knjižničnem redu, lahko knjižničar po svoji presoji zmanjša uporabniške pravice (prepoved uporabe računalnika, listanja revij in knjig).
Urnik

VSAK TOREK

7:45 – 8:00     –   IZPOSOJA

8:00 – 8:45     –  3. D IZPOSOJA + BRALNA ZNAČKA

8:50 – 9:35     –  4. D IZPOSOJA + BRALNA ZNAČKA

9:55 – 10:40   –  5. D IZPOSOJA + BRALNA ZNAČKA

10:45 – 11:30  –  2. D IZPOSOJA + BRALNA ZNAČKA

12:20 – 13:10  –  1. D IZPOSOJA

13.10 – 14.00  –  IZPOSOJA

14:00 –   ZAPRTO DO PRIHODNJIČ!

Istočasno je v knjižnici največ pet učencev.

Bralna značka

 Za učence od 2. do 5. razreda vodi bralno značko knjižničarka Simona Črnivec. Pogovori o prebranih knjigah bodo potekali ob torkih. Učenci imajo na voljo širok izbor knjig, ki jih v knjižnici. Izberejo knjigo, ki jim je všeč. Za lažji izbor se lahko odločijo za knjigo iz priporočilnega seznama. Učenci preberejo 4 knjige. Prvo knjigo predstavijo do konca oktobra, drugo do konca decembra, tretjo do konca februarja in četrto do aprila. Zaključek bralne značke je 2. aprila. Ta dan je obeležen kot mednarodni dan mladinske knjige.

Ob zaključku so vsi » bralni značkarji«  nagrajeni z obiskom mladinskega pisatelja,  ilustratorja ali drugega pomembnega ustvarjalca otroških knjig.  Ob koncu šolskega leta vsi učenci prejmejo priznanje za uspešno branje.

PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO

Prva triada (3.razred)

  1. KNISTER: ZBIRKA MALA ČASOVNICA LILI , po lastni izbiri
  2. Makarovič, S.: Sovica Oka, Coprnica Zofka ali pravljica  po lastni izbiri
  3. Muck, D.: ZBIRKA ANICA ali Čudežna bolha Megi – po lastni izbiri
  4. Simon, F.: ZBIRKA KNJIG GROZNI GAŠPER, po lastni izbiri
  5. Suhodolčan, L.: ZBIRKA POZOR PRAVLJICE, po lastni izbiri
  6. Vidmar, J.: ZBIRKA NAVIHANČEK (Matic v bolnišnici, Matic je zaljubljen…), po lastni izbiri
  7. Zupan, : ZBIRKA HEKTOR , po lastni izbiri
  8. Andersen H. CH.: Mala morska deklica ali katerakoli pravljica po lastni izbiri
  9. Grimm, J. & W.: ZBIRKA PRAVLJIC  – pravljica po izbiri
  10. Mav, H.N.: O kralju, ki ni maral pospravljati
  11. Koren, M.: Mici iz 2.a, Teta kuha
  12. Hagen, H.: Lizina najljubša babica
  13. Štefan, A.: Kotiček na koncu sveta, Melje, melje mlinček ali pravljica po lastni izbiri
  14. Smith, K.: Kako je puska Lizika postala velika gospa
  15. Konc, L. N.: Kakšno drevo zraste iz mačka

Druga triada (4. in 5. razred)

  1. Zupan, Dim: Zbirka knjig ZGODBA NEKEGA HEKTORJA
  2. Suhodolčan, P.: ZBIRKA POZOR PRAVLJICE (Stara muha dobra juha, Ti kanta požrešna…)
  3. Nostlinger, C.: Franceve zgodbe (Franceve nogometne, Franceve božične zgodbe…)
  4. Vidmar, J.: Prijatelja, Matic je zaljubljen, Matic je kaznovan
  5. Masannek, J.: Zbirka VRAŽJA NOGOMETNA DRUŠČINA ( Rocce čarodej, Julij Zvezna vrsta…)
  6. Banscherus, J. : ZBIRKA DETEKTIV KVJATKOVSKI
  7. Sivec, I.: ZBIRKA SREČNA DRUŽINA: Hišica v cvetju, Bomba na šoli…)
  8. Lorenzutti, N. K.: Enajstnik, Kakšno drevo zraste iz mačka
  9. Williams, D.: Babica barabica
  10. Kuijer, G.: Ej, moje ime je Polleke, Raj je tukaj in zdaj
  11. Suhodolčan, P.: Košarkar naj bo, Ranta vrača udarec
  12. Kokalj, T.: Detektivka Zofija
  13. Nostlinger, C.: Fant za zamenjavo
  14. Snoj, J.: Besede izbrane za modrijane
  15. Reiche, D.: Hrček Franček na begu

Učenci preberejo po največ dve knjigi iz iste zbirke. Predstavijo lahko tudi svojo knjigo, ki jo prinesejo od doma. Učencem priporočamo knjige, ki so bile nagrajene z Zlato hruško. To je nagrada, ki jo od leta 2010 podeljuje uredniški odbor Pionirske knjižnice v Ljubljani,  za najbolj kvalitetne slovenske in prevedene mladinske knjige.

Kotiček za starše

KAKO LAHKO STARŠI POMAGATE SVOJEMU OTROKU PRI RAZVOJU  BRALNE PISMENOSTI

Ugoden vpliv branja se kaže na različnih področjih otrokovega razvoja: na jezikovnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem, kulturnem idr.

Z otrokom se pogovarjamo vse od rojstva, pojemo mu uspavanke, ponujamo mu različne igralne knjige, kartonke, pripovedujemo in beremo mu krajše pesmi, pravljice, zgodbe in uganke.

Ob otrokovem vstopu v šolo ne prenehajmo z bralnimi dejavnostmi ob branju. Otroku glasno berimo, dokler želi. Spodbujajmo otroka in mu pomagajmo pri začetnem branju, poslušajmo ga, ko nam glasno bere, pomagajmo mu izpopolnjevati bralno tehniko. Razložimo mu neznane besede.

Ko otrok že usvoji bralno tehniko, mu berimo za »lahko noč«, dokler za to prosi. Otrok ne uživa le v branju, srečen je, ker smo z njim! Pogovarjajmo se o problemih, ki jih obravnavajo knjige.  Pogovor lahko pomaga pri razumevanju različnih stisk in težav – nesporazumi z vrstniki, spori s starši, nasilje…

Včlanimo otroka v splošno knjižnico, za otroke, do 15. članarine ni! Z otrokom obiščimo knjigarno in mu kupimo knjigo. Podarimo mu knjigo ob praznikih, rojstnem dnevu…

Omejimo čas za gledanje televizije in igranje iger na računalniku. Bodimo otroku vzgled – berimo tudi sami. Branje in poslušanje naj bo užitek za oba, bralca in poslušalca.

STARŠEM PRIPOROČAMO V BRANJE

Na področju vzgojne literature so na knjižnih policah knjige, ki so v popolnem nasprotju glede vzgojnih prijemov. Starševska vzgoja je postala zahtevno poslanstvo. Starši iščejo pomoč pri vzgojnih težavah tudi v knjigah o vzgoji, ki jih je na knjižnem trgu veliko.

V branje priporočamo knjige, da bi v njih našli koristne in uporabne nasvete, ki vam bodo pomagali izvabiti najboljše iz samih sebe in iz vaših otrok in da bo vaše starševstvo priložnost za ustvarjanje več sreče na svetu.

  1. Beever, S.: Srečni otroci, srečni mi
  2. Bauer, A.: Pravljice zdravijo
  3. Coloroso, B.: Otroci so tega vredni
  4. Faber, A.: Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo
  5. Greene R.W.: Eksplozivni otrok
  6. Kropp, P. Vzgajanje bralca
  7. Pantley, E.: Z otrokom lahko sodelujete
  8. Kesič D., K. Adrenalinske deklice, hitri dečki
  9. Musek L., K.: Odraslim Slovenije
  10. Elnon, D.: Ustvarjalen otrok
  11. Winterholf, M.: Naj naši otroci ne postanejo tirani
  12. Zalokar D.,Z.: Brez pravljice ni otroštva
  13. Zalokar D.,Z.: Vzgoja za smisel življenja
  14. Žorž, B.: Razvajenost, rak sodobne družbe
  15. Žorž, B.: S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg

Vsem učencem in staršem želimo prijetno branje.

Dostopnost