ATS STEM

 1. SKLOP – ZAVRŽENA HRANA

Članice projektne skupine, ki smo sodelovale v prvem sklopu smo bile Mojca Drašler, učiteljica naravoslovja, Hedvika Kosmač, učiteljica gospodinjstva, Sandra Toni, učiteljica računalništva in Andreja Marucelj Štrus, učiteljica matematike.

Izbrale smo aktualno temo, ki se dotika tako šolskega prostora kot tudi domačega in seveda, da ne bi bila prezahtevna za učence  6. razreda.

Izvedba prvega sklopa je potekala v času šole na daljavo, v mesecu januarju, zato smo se posluževale digitalnih orodij kot so Microsoft Teams, Microsoft Forms,  Powerpoint in Padlet. Nekatere orodja so bila učencem popolnoma nova vendar njihova vedoželjnost in motiviranost sta jih pripeljala do hitrega učenja in odkrivanja novih znanj.

Cilj prvega sklopa je bil, da učenci razmišljajo o pravilnem ravnanju z odpadki, spoznajo, kako lahko sami z ustreznim ravnanjem prispevajo k varovanju okolja in se ob tem zavedo pomembnega vpliva vsakega posameznika na okolje, razvijajo sposobnost za prepoznavanje in razumevanje okoljske problematike ter odgovorno in aktivno sodelujejo pri razreševanju in trajnostnem razvoju.

Osredotočile pa smo se tudi na spremljanje in razvijanje prečnih veščin sodelovanja in komunikacije med učenci.

Na začetku so učenci spoznali kaj pomeni trajnostni razvoj in konkretizirali realni problem. Sledilo je pridobivanje informacij o zavrženi hrani, matematično raziskovanje o količini zavržene hrane na naši šoli in razmišljanje ter iskane rešitev kaj učenci lahko naredijo, da bo zavržene hrane manj ali da je sploh ne bo. Iskali in preizkušali so recepte kjer lahko uporabijo zavrženo hrano. Razmišljali so tudi o uporabi različnih letakov, nalepk, opozorilnih lističev,  zgibank v smeri ozaveščanja vrstnikov, domačih o načinih za zmanjševanje količine zavržene hrane.

Učenci so dobro sodelovali in zagotovo je bila za njih nova izkušnja na področju aktualnih tem, timskega dela in pa uporabe novih digitalnih orodij. Veščine, ki so jih pri tem pridobili, bodo lahko s pridom uporabljali v prihodnje.

Pri izvedbi prvega sklopa je izpod rok učencev nastala naslednja zgibanka.

1. SKLOP – ALI SO MASKE RES SAMO ZAŠČITA?

Na osnovni šoli Oskarja Kovačiča smo v mesecu novembru izvedle prvo STEM-učno enoto z naslovom Ali so maske res samo zaščita?. Zaradi situacije, v kakršni smo se znašli, smo učno enoto izvedle na daljavo, kar se je izkazalo kot prednost, saj smo v samo izvedbo lahko vključile različna spletna okolja, orodja in aplikacije.

Mentorice in članice šolskega projektnega tima, učiteljica matematike Andreja Verbinc, učiteljica fizike Urška Lun in učiteljica etike Špela Marinko Čeh, smo učno enoto izvedle v osmem razredu.

Kako smo se lotile načrtovanja?

Že v začetku šolskega leta smo na šoli sprejeli dogovor, da bomo v primeru pouka na daljavo uporabljali enotno učno okolje – Microsoft Teams. Celotno načrtovanje, urejanje dokumentov in komunikacija je torej potekala na omenjeni platformi.

Ustvarile smo tudi ekipo za učence, vključene v projekt, kjer so dobivali vse potrebne informacije, povezave, dodeljene naloge, in tako smo lahko na enem mestu zbirale dokaze o učenju.

Za samo izvedbo učne enote pa smo se odločile za aplikacijo ZOOM, ki omogoča več dejavnosti, ki so bile v STEM-učni enoti predvidene (delo v skupinah).

Pri izbiri teme smo izhajale iz 17 ciljev trajnostnega razvoja.

Dogovorile smo se, da bo naša učna enota temeljila na prepoznavanju in reševanju OKOLJSKE PROBLEMATIKE. Situacija, v kateri smo se znašli, je zelo jasno nakazovala, da so maske za enkratno uporabo nova in skrb vzbujajoča obremenitev za okolje. Tema je bila tako rekoč na dlani oz. na naših obrazih.

PROBLEM onesnaževanja okolja z maskami za enkratno uporabo so učenci prepoznali skozi načrtovane dejavnosti pri etiki. V prvem koraku so se z ogledom videoposnetka seznanili s cilji trajnostnega razvoja in konkretizirali problem.

S tem konkretnim problemom so učenci nadaljevali z dejavnostmi drugega koraka – torej ISKANJA REŠITEV pod mentorstvom učiteljice fizike. Skupine so z branjem in analizo člankov spoznavale različne vidike proizvodnje, uporabe in reciklaže mask. Ob zavedanju, da izdelava vsake maske povzroči vpliv na okolje, so zapisali pozitivne in negativne učinke posameznih mask na okolje in svojo rešitev. Prišli so do rešitve, da je »optimalna« maska tista maska, ki je narejena iz bombaža.

Z izbrano rešitvijo, torej bombažno masko, so učenci v tretjem koraku, PREIZKUŠANJU REŠITEV, pod mentorstvom učiteljice matematike naredili kar nekaj tudi precej zapletenih izračunov. Po skupinah so računali, kolikšno prostornino odpadkov predstavljajo odvržene maske za enkratno uporabo na naši šoli v enem mesecu, koliko litrov vode prihranimo, če maske izdelamo iz recikliranih bombažnih majic in koliko mask lahko izdelamo iz ene majice.

V četrtem koraku, REŠITEV, so skupine na podlagi izsledkov dejavnosti, ki so jih opravile, oblikovale skupno zaključno mnenje, ki so ga tudi predstavile ostalim skupinam.

V sklepni dejavnosti, torej petem koraku, RAZPRAVLJANJU O REŠITVAH, so skupine učencev oblikovale predstavitve, s katerimi so vzpodbudile ostale učence in delavce naše šole k razmišljanju o problemu mask za enkratno uporabo in apelirale, naj raje izberejo okolju prijaznejšo alternativo. Učenci so za predstavitve izbrali različne medije. Tako je nastal kratek film, objava na Instagramu in članek, ki bo objavljen v šolskem časopisu.

Prečni veščini, ki smo ju razvijali in spremljali, sta bili sodelovanje in komunikacija. Učenci so z različnimi orodji spremljali svoj napredek pri usvajanju veščin sodelovanja in komunikacije.

V ospredju je bilo sodelovanje na različnih nivojih. Najprej seveda med učenci, nato med učitelji, ki smo se medpredmetno povezali in skupaj načrtovali učno enoto, in nenazadnje sodelovanje z zavodom za šolstvo.

Izvedena učna enota je bila glede na odzive učencev neprecenljiva izkušnja tako za njih kot tudi za nas in je odprla nove poglede na sam proces učenja in poučevanja.