V deželi kralja Matjaža

Med 25. in 27. novembrom je potekal prvi slovenistični tabor za nadarjene. 17 sedmošolcev se je odpravilo pod Peco, kjer so nas prijazno sprejeli v tamkajšnjem CŠOD Peca. Dejavnosti celotnega tabora z naslovom »V deželi kralja Matjaža« so bile povezane z mitom o narodnem junaku, ki domnevno s svojimi vojščaki še danes spi v votlini pod Peco. Prvi dan so učenci spoznavali slovenske in madžarske ljudske pripovedke ter avtorske zgodbe, povesti in pesmi o kralju Matjažu. Ugotovili so, da se podoba kralja Matjaža najbolj razlikuje pri primerjavi slovenskih in madžarskih pripovedk. Sobotno jutro smo začeli s sprehodom v preteklost in ugotavljanjem, kako so ljudske zgodbe o kralju Matjažu povezane z resničnim madžarskim kraljem Matijo Korvinom. Naučili smo se pisati v srednjeveški pisavi ter s peresi in črnilom ustvarili čudovita pisma med kraljem Matjažem in Alenčico. Sledil je sprehod, raziskovanje okolice Pece, ogled vhoda v nekdanji rudnik in zabava v snegu, ki je že pobelil pobočja Pece. Po kosilu so učenci s pomočjo naravnih materialov, ki so jih nabrali v gozdu, in ogromno mero domišljije ustvarili rekvizite za dramsko uprizoritev zgodb o kralju Matjažu. Spisali so tudi svoje dramsko besedilo. Po večerji smo tako uživali v pravem gledališkem večeru, ki se je nadaljeval s petjem, plesom in igro. Zadnji dan tabora smo kralja Matjaža prebudili v sedanjost. Učenci so po skupinah razmišljali, kako bi kralj Matjaž vladal danes, pripravili so Matjažev volilni program in se prelevili v njegove ministre, ki so svojim volivcem podrobno predstavili, kako bi se spopadli z epidemijo koronavirusa, katere spremembe bi uvedli v zdravstvu, šolstvu, kmetijstvu, vojski … Štiri Matjaževe stranske so s svojimi inovativnimi programi kandidirale na naših »Oskarjevih volitvah«, učenci pa so se poleg vlog predsednika Matjaža in njegovih ministrov preizkusili tudi kot mladi volivci. Po še zadnjem odličnem kosilu (ker so nas s hrano v CŠOD Peca res razvajali), smo vsi skupaj strnili vtise in ugotovili, da se mora slovenistični tabor vsekakor še ponoviti.

IMG_0863

Slika 1 of 7

LONČEK UPANJA in Oskarjevi dobrodelni škratki

V mesecu novembru smo se tudi na naši šoli pridružili projektu »Otroci za otroke«, ki ga bomo zaključili predvidoma sredi decembra na šolskem bazarju. Projekt poteka že od Tedna otroka, v njem pa sodeluje preko 100 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev po Sloveniji.                                            

V projektu »Otroci za otroke« otroci v vrtcih in šolah zbiramo srebrne kovančke upanja za Urbanovo življenje.                                                                                                                                              

Palčica Pomagalčica, v okviru katere poteka projekt, iskreno in iz srca vabi, da se ji v tej srčni akciji pridruži čim več dobrodelnih škratkov, saj edino skupaj lahko ustvarimo boljši in prijaznejši jutri za čisto vse.                                                                                                                                                        

Bodite z nami tudi vi in postanite Oskarjevi dobrodelni škratki,  Urban in drugi otroci vam bodo hvaležni.

Novico si lahko ogledate tukaj.

 

SLOVENSKI TRADICIONALNI ZAJTRK

V petek, 18. 11. 2022, bomo obeležili Slovenski tradicionalni zajtrk.

» Zajtrk z mlekom – super dan!«

Vse sestavine smo letos nabavili pri Ljubljanskih mlekarnah – mleko in maslo, Milan Ovca s.p. – med, sadjarstvo TOŠ – jabolka, Center Janeza Levca – črni kruh.

Otroke spodbudimo, da bodo doma pojedli zajtrk, saj kot pravi pregovor »Prazen žakelj ne stoji pokonci«.

organizator šolske prehrane

Hedvika Kosmač

PLANINSKI KROŽEK OŠ OSKARJA KOVAČIČA

Pohod na Lovrenška jezera

Po dveh letih negotovosti in omejenega druženja so nas to jesen učenci spet zasuli s prijavami na planinski krožek, ki ga že leta organiziramo na naši šoli.

Na prvi planinski pohod smo se odpravili na Štajersko. Iz Ljubljane smo se odpeljali z dvema avtobusoma. Kljub lepi vremenski napovedi nas je na Rogli pričakalo rahlo deževno vreme. Naši planinci od drugega do devetega razreda so bili že nestrpni  in v vznemirljivem pričakovanju …

Kadar ne gre vse po načrtih, se je potrebno hitro znajti in se prilagoditi razmeram. Planinska vodnika Rašo in Stane in učitelji spremljevalci smo staknili glave in naredili nov načrt. Odpeljali smo se naprej do koče na Pesku, kjer so nas kljub velikemu številu prijazno sprejeli. Po krajšem postanku v koči in malici je dež prenehal.

Pohod smo pričeli v nasprotno smer od načrtovanega. Spustili smo se do vznožja smučišča Jurgovo in od tam krenili po značilnem pohorskem gozdu v smer Lovrenških jezer. Po uri hoje smo na nadmorski višini 1500 m prišli do močvirja, poraščenega s čudovitimi nizkimi borovci. Med njimi je narava ustvarila številna majhna jezera. Opazovali smo svoje odseve v vodi in se čudili čudovitim stvaritvam narave. Sprehajali smo se po lesenih brveh, ki so tako slikovito speljane mimo njih. Ko smo prispeli do razglednega stolpa in se povzpeli nanj, smo uživali v čudovitih razgledih zelenih borovcev, številnih jezerc in potk med njimi.

Naši mladi pohodniki se vedno zelo veselijo postankov in malice. Mmmm, koliko dobrot skrivajo skrbno pripravljeni nahrbtniki. Po zasluženi malici ob vznožju stolpa smo se po krožni poti odpravili v smeri Rogle. Med hojo je bilo potrebno spretno prestopati vse korenine in koreninice pohorskih iglavcev ter se izogibati blatnim delom poti. A vse je lažje, ko starejši učenci pomagajo mlajšim, so njihov vzgled v spretnosti in vzdržljivosti. Prav lepo jih je opazovati, kako kramljajo med hojo, se družijo in spoznavajo, si delijo sladke dobrote, pripovedujejo o svojih dogodivščinah.

Nazaj do Rogle se je pot kar vlekla, zato smo bili veseli, ko smo prispeli iz gozda in zagledali širno planjavo travnikov. Za nami je bilo že kar nekaj tisoč korakov.

Planinski pohod se navadno konča s čajem v koči. To je pogosto najljubši del naših planincev, saj se lahko tudi najmlajši preizkusijo v samostojnosti. Zdaj so lahko v praksi preizkusili, kako kupiti čokolado, kje je cenik, koliko denarja morajo pripraviti  in koliko morajo dobiti nazaj. Koliko veselja in ponosa. Kako vznemirljivo je bilo to sladkanje.

In že je prišel čas za odhod. Utrujeni smo sedli na avtobus in se odpeljali proti Ljubljani. Nekateri so že kmalu omagali in od utrujenosti zaspali, drugi so veselo klepetali dalje.
Kljub jutranjemu dežju se je vse lepo izreklo in zadovoljni smo prispeli v Ljubljano. Za nami je jesenski planinski pohod, mi pa že razmišljamo, kdaj in kam gremo naslednjič.

Majda Primec,
mentorica planinskega krožka
OŠ Oskarja Kovačiča

Orodna vrstica za dostopnost