Rudnik I/6

V mesecu februarju smo v 1. d razredu PŠ Rudnik izvedli prav poseben tematski dan z babicami in dedki. S svojim obiskom so nas naravnost navdušili. S seboj so prinesli veliko predmetov in z navdušenjem z nami delili lepe, predvsem pa dragocene spomine na otroštvo in šolske dni, čeprav so morali šolo obiskovati tudi ob sobotah. K pouku so vselej prihajali peš, četudi so bile vremenske razmere zaradi oblice snega večkrat neugodne in celo nevarne.

Učenci so se tako ob pomoči spretnih rok babic in dedkov lahko preizkusili v pisanju s pisalnim strojem, mletju kave, orehov in drobtin, videli so zvezke in stara spričevala, razne plakete, slike, spominske knjige in celo gramofon ter policijsko uniformo. Videli so več različnih svetilk, ob katerih so se včasih učili in pisali naloge, stavnico z lepo ohranjenimi črkami in leseno tablico za pisanje. Med prinesenimi starinami pa ni manjkalo različnih mlinčkov za kavo, likalnikov, knjig, starega denarja, fotoaparata, budilke, žepne ure, kompasa itd.

Čas, ki smo ga preživeli skupaj, je bil poln prijaznosti, spoštljivosti, strpnosti, topline in iskrene sreče. Na ta poseben dan bomo tudi mi ohranili prijetne spomine in jih z veseljem delili naprej. Babice in dedki, hvala, ker ste bili z nami.

Tanja Hudobivnik, učiteljica OPB PŠ Rudnik

Z učenci 1. razreda podaljšanega bivanja na PŠ Rudnik smo spoznavali našo zelo cenjeno in okusno ajdo na različne načine. Ajdo smo okušali surovo in kuhano, v obliki čokolade, kruha z orehi in žgancev. V vseh oblikah nam je bila zelo všeč.

Tudi pticam smo jo ponudili zamešano v pogače za mrzle zimske dni in jim poslastico obesili na veje dreves okoli šole. Tako smo z navdušenjem opazovali, kako se predvsem siničke, vrabčki in taščice prihajajo hranit k naši šoli. Presenečeni smo kmalu ugotovili, da so že skoraj vse pojedli in si tako ponovno zavihali rokave za pripravo novih ptičjih pogač.

Ajda pa je bila našim dedkom in babicam znana še na drugačen način. Nekoč so jo uporabljali tudi pri kaznovanju, podobno kot koruzo, na kateri so morali “poredni” otroci klečati z golimi koleni. Tudi to so nekateri radovedni prvošolci poskusili in se ob tem neizmerno zabavali, hkrati pa so bili veseli, da takih kazni ne poznajo.

Tanja Hudobivnik,

učiteljica OPB PŠ Rudnik

Na PŠ Rudnik smo v 1. E preživeli prav poseben tematski dan, ki nas je popeljal v preteklost. Obiskali so nas babice in dedki učencev, ki so z nami delili spomine na svoje šolske dni in življenje nekoč.

Učenci so jih razveselili s krajšim nastopom, nato pa smo ob starih predmetih raziskovali, kako so se nekoč učili, s čim so se igrali in kakšno je bilo vsakdanje življenje. V skupinah otroci s starimi starši primerjali šolo nekoč in danes, govorili o oblačilih, igračah in domovih preteklih časov ter skupaj z njimi ustvarili most med preteklostjo in sedanjostjo. Ob pogovorih so se tkale medgeneracijske vezi, izmenjevale zanimive zgodbe in dragoceni spomini.

Po malici smo na igrišču obudili stare igre, ki so jih v otroštvu igrali babice in dedki. Veselje in navdušenje otrok sta pokazala, da se preproste igre, ki so nekoč polnile šolska dvorišča, še vedno dotaknejo srca najmlajših. Ob koncu smo skupaj raziskali šolske prostore in prisluhnili spominom tistih, ki so nekoč sedeli v naših klopeh. Sledila je še predstavitev plakatov, s katerimi so učenci utrdili novo znanje in povezali preteklost s sedanjostjo.

Hvaležni smo za vse, kar so nam starejši predali – za njihove spomine, modrost in dragocen čas, ki so ga delili z nami. Ti trenutki bodo v srcih otrok ostali kot neprecenljiv zaklad. 

[Prikaži kot diaprojekcijo]